Sto let turizma
Z namenom praznovanja stote obletnice organiziranega turizma je v Muzeju mesta Kastela odprta razstava, ki je organizirana pod pokroviteljstvom Turisticne skupnosti mesta Kastela in Turisticne skupnosti Splitsko-dalmatinske zupanije. Ob tej priloznosti je izdana tudi publikacija »Kastelanski turizam u kronoloskom pogledu 100.godina pansiona Soulavy« avtorice Sanje Acalije.Zacetki turizma v mestu Kastela so vezani na odprtje prvega turisticnega penziona z urejeno plazo v Kastel Luksiu. Odprl ga je ceski zdravnik Henrik Soulavy leta 1909, po tem, ko je kupil kastel Tartaglia Ambrosini. To leto se tudi uradno steje za zacetek razvoja turizma na kastelanski rivieri. Skoraj 2 desetletji kasneje Petar Kamber v Kastel Starom odpira hotel Palace, tedaj reprezentativen turisticni objekt. Z namenom dviga kakovosti turisticne ponudbe je leta 1936 ustanovljena Opinsko kupalisno povjerenstvo (Obcinska kopaliscna komisija) za Donji Kastel (Kastel Stafili, Kastel Novi, Kastel Stari in Kastel Luksi).Severno od Splita mesto Kastela zdruzuje sedem nekoc povezanih in na svoj nacin posebnih vasic: Suurac, Gomilica, Kambelovac, Luksi, Stari, Novi in Stafili. Ceprav ena ob drugi, se vasice razlikujejo po mentaliteti, interesih in posebnostih, s svojimi spomeniki pa so prica bogate kulturne dediscine. Na podrocju kastelanske riviere so zgrajeni stevilni privatni apartmaji. Gostom so na izbiro tudi hoteli, navtikom pa marina v Kastel Gomilici. Vso podrocje je okraseno s parki med katerimi najbolj izstopa Park Vitturi v Kastel Luksiu. Gre za najstarejsi park na kastelanski rivieri zgrajen v drugi polovici XVIII stoletja. Park povrsine 7450 kvadratnih metrov je leta 1968 razglasen za naravni spomenik. Poleg parka je tudi znani Botanicni vrt Osnovne sole Ostrog in Biblijski vrt narejen v cast drugega obiska Svetega papeza Janeza Pavla II Hrvaski. Vrt se nahaja v svetiscu Gospe od Stomorije. Razen velikega stevila rastlin, ki jih v njem gojijo in so navedene v Bibliji, v vrtovih dominirajo tudi skulpture znanih hrvaskih kiparjev: Vaska Lipovca, Kazimira Hraste in Matka Mijia. Prihod dr. Soulavyja v Kastel Luksi, iz katerega nikoli vec ni odsel, je spodbudilo velikega ceskega reziserja Jirija Menzela, da o tem posname dokumentarni film z naslovom Moja Hrvaska. Menzela ga je produciral v sodelovanju z ekipo Hrvaske radiotelevizije, s filmom pa je hotel prikazati, da so bili prvi gosti na Hrvaskem iz Ceske.
Source: Croatia.hr
