:: Novice in Potovalne informacije o Hrvašoj | Hrvaška Blog ::

Za Istro predstavlja vino neizogiben del identitete, vinske ceste pa organski del turistižne ponudbe. Vinske ceste so prvi razvojni turisticni projekt selektivnega karakterja in prvi projekt, ki ni povezan z morjem in plažo, letna obiskanost pa dosega vec kot 130 000 obiskovalcev. Ceste predstavljajo proces tradicijske, kulturne, gospodarske in turisticne narave v dinamižnem razvoju. Danes je na istrskem podrocju 6 vinskih cest: na podrožju Buj, Poreca, Buzeta, Pazina, Rovinja Vodnjana in Labina z 88 potmi tj. postankov. V projektu vinskih cest sodelujejo priznani proizvajalci vin, ki težijo predvsem k prikladnemu predstavljanju svojih vin. Obiskovalci si najprej ogledajo vinograde nato pa obišžejo kleti kjer jim je predstavljen nacin predelave grozdja in skladišženje vin.

Na koncu sledi degustacija. Številni vinarji vzgajajo tudi olive, proizvajajo pršut, kisle gobe in ostale izdelke katere tudi vkljužujejo v svojo ponudbo. Veliko obiskovalcev se odloci za nakup vina, saj so vina v kleteh cenovno bolj ugodna kot enaka vina v restavracijah ali trgovinah. Vsi vinarji in njihovi gostje se strinjajo, da je obisk vinskih poti lahko enako zanimiv in razburljiv kot obisk muzejev, bazilik ali pomembnih športnih predstavitev. Vinske ceste so bile predhodnice kmežkega turizma v notranjosti Istre, danes pa jih županija in županijska turisticna skupnost podpirata, še posebej njihovo promocijo. Vinske ceste doprinašajo angažiranosti žloveka k ohranjanju in obnovi izvornega okolja, tradicionalne dedišžine ter prispevajo bogatitvi turistižnega produkta. V Istri prav tako razumejo, da ceste ustvarjajo zveste goste, ki prihajajo ne samo v sezoni ampak tudi v predsezoni in posezoni in vsakem vinarju dajejo možnost promocije svojega vina in ostalih domacih izdelkov.

Source: press.croatia.hr

 Tukaj je nekaj uporabnih povezav za vas:

• Istria24.com
• travel guide for Istria
  
• all about Istria
  
• Videos from Istria
  
• Vacation in Istria

>> Shrani ta članek Zaznamki!!

Hide Sites

Znani paški sir izdelan v Sireni – Mali sirarni iz Kolanov lastnika Ivana Gligore – je nedavno na mednarodni manifestaciji Superior taste v Bruslju prejel dve zlati zvezdici in Superior Taste etiketo. To je do zdaj najvežje priznanje temu siru, ki se je tako znašel v krogu 70 najbolj cenjenih svetovnih prehrambenih proizvodov.

Paški sir Ivana Gligore nosi oznako »izvorno hrvaško«, zašžito zemljepisnega izvora ter hrvaškega otoškega proizvoda, pri njegovi proizvodnji pa se upoštevajo nažela HACCP sistema. Paški sir se proizvaja iz ovžjega mleka domaže avtohtone pasme paške ovce. Zreli sir je 6 do 12 mesecev star in je karakteristižnega pikantnega okusa in vonja. Je se samostojno, nariban pa ugaja kot dodatek mesnim in ribjim specialitetam.

Source: press.croatia.hr

 Tukaj je nekaj uporabnih povezav za vas:

• Pag24.com
• travel guide for Pag
• all about Pag
• Videos from Pag
• Vacation in Pag

>> Shrani ta članek Zaznamki!!

Hide Sites

Kraj Dakovo, edinstven po svojih vezeninah, katedrali, lipicancih in masnih vin, je turisticni dragulj vzhodne Slavonije. Bazilika Sv. Petra ima dva 84 metrska zvonika, zgrajena je bila leta 1882 v casu skofa Josipa Jurja Strossmayerja, ki je spodbujal gradnjo stevilnih cerkvenih in gospodarskih objektov ter s tem tudi razvoj Dakovske skofije.

Skozi njeno 760-letno zgodovino so mnogi skofi pustili sledi svojega delovanja v Dakovu. V casu skofa Antuna Mandica je leta 1806 bila odprta prva visokosolska ustanova Slavonije, ko je bilo zgrajeno Bogosluzno semenisce.

Poleg katedrale je vinska klet z vrhunskimi masnimi vini, ki se pijejo v izjemnih priloznostih kot posebna delikatesa. Vedno se nahajajo na mizah ob drzavniskih obiskih Hrvaske ali ob predstavitvah, ki jih po svetu organizira Hrvaska turisticna skupnost za turisticne delavce in novinarje.

Staro mestno jedro Dakova, zgrajeno v secesijskem stilu, danes privlaci pozornost vse vecjega stevila turistov, ki na Hrvasko prihajajo s cruiserji po Donavi iz Budimpeste. Pri razgledovanju mesta je neizogiben obisk Drzavne kobilarne lipicancev, ki je bila ustanovljena leta 1506. Lepoto in gracioznost lipicancev v Dakovu je obcudovala tudi britanska kraljica Elizabeta, ki je kobilarno obiskala leta 1972. Vsako leto lipicanci odhajajo na tradicionalno kulturno-turisticno manifestacijo Dakovske vezenine, ki je v juliju 2007 potekala ze enainstiridesetic. Prireditev je zdavnaj prerasla nacionalne okvirje ter je letos privabila nastopajoce s petih kontinentov ter vec deset tisoc obiskovalcev iz celega sveta. S svojo tradicijo in dalec znanimi vezeninami z zlato nitjo, ohranjenimi obrtmi in starimi vescinami, Dakovo ponuja turistom stevilne moznosti za kvaliteten oddih v avtohtonem okolju.

Izvor: žHrvaski Turisticni Vodicž

>> Shrani ta članek Zaznamki!!

Hide Sites

V iskanju zanimivih avtohtonih spominkov Medimurske zupanije nas je pot nanesla na druzinsko posestvo v Kotoribi, kjer proizvajajo zelo prakticen in atraktiven spominek v obliki hrane.

Gre za zelo zdravo bucno olje, ki je nastalo iz bucnih pesk. Steklenice so poslikane z medimurskimi motivi – zaljubljenimi golobi, zenskah v medimurski narodni nosi in drugih tradicionalnih motivih.

Bucno olje se izdeluje iz naravno vzgojenih buc in je bogato s snovmi, ki pozitivno vplivajo na znizanje holesterola v krvi. Nekateri so ga uvrstili med afrodiziake.

To je bucno olje, ki vsebuje nenasicene mascobne kisline, velik odstotek beta karotena, E-vitamina in kalija. Lecitin iz tega olja pomaga v preprecevanju ateroskleroze (nabiranja skodljivih snovi na stenah krvnih zil, kar pripelje do bolezni srca) ter pozitivno vpliva na znizanje nivoja holesterola v krvi.

Sto gramov bucnega olja vsebuje 900 kalorij. Ce vas je strah kalorij, se spomnite, da za fantasticen okus solate zadostuje samo ena majhna zlica tega olja. Isto kot pri olivnem olju se najboljse bucno olje pridobi s hladnim stiskanjem.

Izvor: žHrvaski Turisticni Vodicž

>> Shrani ta članek Zaznamki!!

Hide Sites

Na meji z Bosno in Hercegovino, na obali reke Une, se nahaja Hrvaska Kostajnica  mesto, ki je ime dobilo po gozdnatem podrocju z veliko kostanjev. Kostanj je glavni akter tradicionalne oktobrske manifestacije v Kostajnici  »Kestenijade«, na kateri se ze vrsto let zbirajo stevilni ljubitelji narave, sprehodov, kostanja in tradicionalne kulinaricne specialitete tega kraja. Kostajniska »kestenijada« ima tradicijo dolgo sedem let, organizira pa se vsak prvi vikend v mesecu oktobru. V sklopu »kestenijade«  obiranja kostanjev po okoliskih hribih in gozdovih – se lokalno prebivalstvo iz leta v leto trudi se dodatno zabavljati turiste, ki tradicionalno prihajajo na »kestenijado«. Tako se, poleg sproscujocega in zabavnega obiranja, na »kestenijadi« obvezno organizira bogata kulinaricna ponudba  vse specialitete se pripravljajo iz kostanjev, obiskovalci pa lahko poskusajo kuhan in pecen kostanj ter stevilne sladice iz kostanjev. Zainteresirani lahko sodelujejo v tradicionalnem kolesarjenju in v drugih oblikah zabave. Hrvaska Kostajnica je mestece na levi obali reke Une. Zgodovinski dokumenti iz leta 1240 potrjujejo njegovo 762-letno starost. Svoje sledi v zgodovini tega mesta so pustili hrvaski plemici Zrinjski, ki so se za Kostajnico bojevali s Turki. Od takrat datira velika utrdba, ki se nahaja na reki Uni. Izvor: žHrvaski Turisticni Vodicž

>> Shrani ta članek Zaznamki!!

Hide Sites

Edinstvena gastronomska prireditev »Ninska sokolijada« je prireditev v zgodovinskem mestu Nin, kjer turisti lahko enkrat na leto uzivajo v atraktivnem turisticnem dogodku. Na projektu Ninske sokolijade je pred petimi leti zacela delati Turisticna skupnost mesta Nin z namenom, da spodbudi organizirano proizvodnjo sokola. S tem naj bi se skozi gostinsko ponudbo promovirale avtohtone specialitete domacega kraja. Sokol je originalni suhomesnati izdelek, ki se ze stoletja povezuje z ninsko pokrajino. V severozahodnem delu Zadrske zupanije po tradicionalni in dobro cuvani originalni recepturi proizvajajo sokol. Pripravljajo ga iz sveze svinjske vratine iz domace reje po postopku, ki je podoben proizvodnji prsuta – tri do sedem dni stoji v cisti morski vodi, zatem se vlaga v kuhano rdece vino, dodajajo se zacimbe (poper, klincki, muskatni orescki) s katerimi se meso »spika«. Na poseben nacin se meso zaveze s vrvico, nekaj dni se susi na dimu, zatem na burji, ki je po besedah prebivalcev iz ninske pokrajine najpomembnejša za susenje sokola.

Edinstvena mikroklima, ki zajema burjo, morski in planinski zrak obogaten z vonji in sestavinami zelisc iz Velebita vpliva na postopek susenja in kvaliteto ninskega sokola.

Proizvodnja sokola ima vecstoletno zgodovino ter je del druzinske kulinaricne tradicije v ninski pokrajini, v kateri se je nekoc razvijala zivinoreja. Glede na to, da se je sokol proizvajal v zelo majhnih kolicinah, ponujal samo posebnim gostom in tako se tudi danes sokol ponuja kot posebna dobrina. Po obdrzani tradiciji se sokol ponuja ob slavljenju prikazanja Mati Bozje od Zeceva leta 1516.

Vsako leto 5. maja in 5. avgusta verniki romajo z ladjicami in pes na otocek Zecevo ter po sveti masi tradicionalno blagoslavljajo sokol. Lokalno prebivalstvo v ninski pokrajini kaze vse vecji interes za organizirano proizvodnjo sokola. S tem bo vse vecje stevilo turistov v bodoce lahko uzivalo v okusih in vonjih te originalne kulinaricne dobrote.

Izvor: žHrvaski Turisticni Vodicž

>> Shrani ta članek Zaznamki!!

Hide Sites